DZS se je s svojimi knjigami že zgodaj začela pojavljati na knjižnih sejmih, tudi največjem, v Frankfurtu. Slika je bila posneta v začetku šestdesetih let. Razstavni kotiček (kaj več bi mu danes težko rekli) je dolga leta vodil in sprejemal obiskovalce, komercialist in takrat v Državni založbi Slovenije deklica za vse - med knjigotržci še vedno legendarni - danes že pokojni Franci Marinšek.

Malo večji razstavni prostor kot v Frankfurtu, je DZS imela v zgodnjih šestdesetih letih na takrat enem večjih svetovnih knjižnih sejmov, na Mednarodnem beograjskem knjižnem sejmu. Po desetletju odsotnosti, so slovenski založniki letos na sejmu ponovno razstavljali, nekdanjega sijaja pa mednarodni beograjski knjižni sejem še ni dosegel.

Štiri desetletja je bila Državna založba Slovenije, ne edini, vendar pa prevladujoči slovenski založnik za založništvo in prodajo učbenikov, učil, tiskovin, knjig in revij. Dečka in deklica s slike posnete v začetku šestdesetih let, so danes petdesetletniki, ki znanje, nabrano ob pomoči naših učil, že polna tri desetletja preverjajo v praksi.

Barvni učbeniki, delovni zvezki, intranet, internet in CD-romi so zamenjali skromne črnobele plakate iz začetka šestdesetih let, s pomočjo katerih so si nabirali osnovnošolska znanja dedki in babice, pa tudi še očetje in mame današnjih osnovnošolcev in srednješolcev.